Polnočni županovi pogovori

Letošnje leto se je festival Lent znašel v nezavidljivem položaju, kjer se nekaj časa ni vedelo niti, če bo Festival sploh izvedljiv. Kaj je Lent danes za Maribor?

Festival je za Maribor po eni strani še vedno velika priložnost. Po drugi strani pa Lent za mesto pomeni tudi veliko izkušnjo. Na tem Festivalu se je nabralo ogromno socialnega znanja, ki Mariboru lahko s pridom koristi. Mislim, da se niti prav ne zavedamo v koliko krajih nam ta potencial pravzaprav zavidajo. Takšen festival se ne da ustvariti samo z nekakšnim zlaganjem kock, temveč je za to potrebno imeti poseben socialni občutek.

Kaj vam Festival pomeni osebno?

Zame osebno je Lent iskanje enih različnih presežkov in sam sem jih po vsaki sezoni bolj polen. Takšen je bil na primer že samo otvoritveni večer s Carmino Slovenico, kjer smo se srečali s korpusom, ki se nam zdi celo samoumeven in nič posebnega. Morali bi se zavedati, da je to korpus svetovnega formata, ki zna dvigniti publiko, brez da se spogleduje s publiko. Med koncertom sem imel vsaj dvakrat občutek, da bi morali le še vzleteti. Do tega je z različnimi zasedbami prišel tudi imeniten harmonikar g. Dovč, ki si je na tem koncertu delil oder z zborom. To seveda žal ne gre, ampak po drugi strani pomeni, da smo v glasbenem kontekstu doživeli nekaj vrhunskega.

Kako torej ohranjati tako raznolik, a vrhunski program?

Prav to za mesto nekako predstavlja dodaten problem. Tako kvaliteten korpus je seveda težko podpirati, še posebej za to, ker je zdajšnja ureditev pri nas takšna, da smo mestne občine prepuščene same sebi. Na eni strani mestne občine ne delujemo kot male občine s par tisoč prebivalci in majhnim proračunom in stvari ne delamo zgolj zase. Samo po sebi se razume, da lahko celotno Podravje in seveda širše, vsakodnevno uživa ta Festival. Po drugi strani pa ni samoumevno, da bi celotna regija takšen festival tudi finančno podprla. Tukaj imamo veliko nastopov globalne dimenzije, ki izraščajo iz tega mesta. Pred nami so mnogo plastni izzivi.

Kje torej iskati rešitve Festivala?

Na eni strani imamo infrastrukturne rešitve, ki so relativno preproste, potrebno je začeti le malo drugače razmišljati. Namesto, da se vsako leto vedno znova investira v rešitve, ki se po festivalu odstranijo, moramo del tega denarja začeti investirati v infrastrukturo, ki bo ostala del mesta. Dober primer takšnega načina razmišljanja je nov avditorij Lutkovnega gledališča, ki je v okviru Lenta zelo dobro izpadel. Zato bi morali po zaključku Festivala, ko se ljudje malo spočijejo, o tem začeti tudi razmišljati in se pripravljati na proračun drugega leta oziroma nekaj naslednjih let. V Narodnem Domu pravijo, da imajo za Glavni oder že nekatere dobre rešitve, kjer bi ta prostor tekom leta lahko opravljal druge funkcije. To si mi zdi smiselna in kvalitetna rešitev.

Kakšna prihodnost se napoveduje Lentu?

Prihodnost je v finem piljenju, ki se na prvi pogled morda niti ne opazi. Opazi se, če postavite nov oder oziroma prizorišče, ampak da to funkcionira, so potrebni majhni napredki. Festival se je začel v zalivu na Dravi in sedaj imamo tukaj Glavni oder, ki je z razliko od lanskega leta malo zamaknjen, spodnja tribuna je malo zmanjšana, a vse skupaj daje veliko lepši pogled na nastopajoče. Vse to so zelo majhni, skorajda neopazni detajli, a pri teh šteje prav to nadaljnje piljenje, kateremu moramo zagotoviti pogoje obstoja.

Kako pri tem odgovoriti na kritike Festivala?

Zdi se mi zanimivo, da so okrog Festivala najbolj kritični ljudje, ki na Festival sploh ne hodijo. Še vedno mislijo, da je to mestni sprehod med čevapčiči, a obenem spregledajo prav kulinarično raznoliko ponudbo in izkušnjo, ki jo ta ponuja. Isto velja za druge sklope dogodkov in prav takšna majhna piljenja potrebujemo. Festival je medtem postal polnoleten in sedaj ustvarja že 22-to sezono. Osebno sem optimist.

 

 

Nazaj na Novice