Balkanska tradicija otvorila Lent

Kako je nastala ideja za glasbeno uprizoritev balkanske zgodovine in njenih tematik?

Balkanska glasba je zelo barvita zaradi kontrastov etničnih vokalnih tehnik, v katere je potrebno v takšni glasbi vložiti veliko truda. To je že nekaj časa strast v raziskovanju novih zvokov in vsi ti ritmi so poseben izziv ter obenem cela zakladnica. Ta je na Balkanu takšna, da kogarkoli, tudi ostale kolege, vedno znova navdihuje. Dejstvo, da jo lahko izvajamo vidim kot privilegij. 

Na Balkanu radi govorimo o etničnih razlikah med različnimi narodi. Bi lahko te delitve postavili tudi v glasbeni okvir?

Seveda ima vsako okolje svoje specifične lastnosti, zato smo tudi prikazali širok glasbeni repertoar od Safardske glasbe bosanskih Židov, do sakralne glasbe grških zakladnic. Veliko te tradicionalne glasbe pa je vsekakor povezano z naravo in njenimi ciklusi ter vsem tem, kar se je ohranilo iz skupnega poganskega porekla. Ta poganska pristnost in kultura pa je tudi tisto, kar ljudi zanima in privlači.

Nas ta privlači prav zaradi svoje oddaljenosti oziroma eksotičnosti, ki nam danes simbolizira nekaj divjega, nam zunanjega in tujega, kljub kulturni pripadnosti?

Ne, mislim, da ta zapuščina ni nekaj, kar bi na nas delovalo od zunaj. To je slovanska kultura in te tradicije so povsod enake. Tudi mi smo na primer začeli s kresnimi pesmimi, ki so pri nas simbolizirale čaščenje sonca in njegov pomen rodnosti. To pa je tema, ki se ponavlja po vsem svetu, še posebej v slovanskih narodih. Zato takšne ostre ločnice ni, to je na primer le ena skupna slovanska lastnost, ki si jo delimo tudi z drugimi kulturami in tradicijami. Mi preprosto izhajamo realne tradicije in načina življenja slovanskih oziroma balkanskih ljudstev, iz tega, kako smo živeli, ko smo še živeli povezani z naravo.

Ogromno nastopov sicer izvedete tudi v tujini.

Mi kar veliko nastopamo v Sloveniji in tudi Mariboru, kjer smo v Sinagogi uprizorili koncert židovske glasbe, nastopili pa smo tudi v Narodnem domu in drugih projektih. Septembra imamo koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani, potem pa se res odpravljamo na turnejo v tujino. Med drugim se bomo ustavili tudi v Švici, Avstraliji in Ameriki, a ves čas imamo produkcijo tudi na domačih tleh.  

Vaši nastopi so veliko bolj odmevni v tujini, kako je nastopati pred domačim občinstvom?

Doma je pravzaprav težje kot drugod, ker se v nekem manjšem okolju kot je Maribor hitro vzpostavi nekakšna polarna bolezen, ko smo že vsi vsega navajeni in jemljemo vse za samoumevno. Samoumevno seveda ni, res pa je, da ko si že 50 let na vrhunski ravni vpet v eno okolje, to marsikdo razume kot tako. Tako je intenzivnost in impresivnost našega izvajanja v tujini bolj poudarjena, saj se tam šele vidi, kje je naše mesto. Tukaj pa je za nas po drugi strani vedno zanimivo kot izvajalcem, saj smo osebno in emocionalno povezani z mnogimi spremljevalci tega okolja.

Kakšna je torej razlika v občinstvu?

Razlika je v percepciji, saj če si naš reden obiskovalec, je spremljanje evolucije in našega koncepta bližje. Vtis, ki ga pustimo z nastopom v tujini, pa je mogoče celo močnejši, saj je ta glasbena tradicija nekaj, kar nihče drug nima. Sicer se mi pa zdi, da imamo v našem okolju navado, da ne znamo popolnoma ceniti tega, kar imamo doma. Prav zato je pomembno, da tudi domače občinstvo nagovorimo z Lentovega odra in pritegnemo novo.

Nazaj na Novice