• 26.6. - 11.7. 2015
    MARIBOR, SLOVENIJA
  • Glavni generalni pokrovitelj
    NKBM
PROGRAM

petek

20.06.2014

21:30

Glavni oder na Dravi

Koncert

S prijazno pomočjo:




Priporočamo

CARMINA SLOVENICA: BALKANIKA

Carmina Slovenica v živo v Balkan etno improvizacijah

V pesmih zbrana esenca balkanskih ljudstev s čudovitim spojem ritmov, arhaizma bizantinske liturgije, humoresk, žalostink, ljubezenskih napevov, virtuoznih improvizacij in zveneče barve vokalov 

Avtorica projekta in dirigentka: Karmina Šilec

                         … silni emotivni naboj vokalnega izraza …

                … polnost ekspresije in moč avtentičnosti …

… artistični perfekcionizem in silovita ustvarjalna energija umetniške osebnosti … (B. Kempf)

Avtorica projekta in dirigentka: Karmina Šilec

Carmina Slovenica 
Vasko Atanasovski, pihala
Janez Dovč, harmonika
Goran Krmac, tuba
Nino Mureškič in Tadej Furlan, Andrej Hrvatin, Damir Mazrek, tolkala
Zvezdana Novaković, solo vokal

Balkanska glasba je zapeljivka in poslušalca težko pusti ravnodušnega. Balkanika se zato človeka ne le dotakne, temveč ga močno objame. Telo se odzove - morda z nasmehom ali s pozibavanjem v ritmu. Je temperamentna, bistra, erotična, pogumna in širokega duha. Ljubimo jo in ona nam vrača močna čustva.

Človeški glas, povzdignjen v pesem, je mnogo bolj zgovoren kot v govoru. Izhajajoč iz tega globokega spoznanja, uvrščajo ljudstva z Balkana umetnost petja v sam vrh umetniškega izražanja. Njihov genij na tem področju – plod tisočletne zgodbe o solzah in trpljenju – se hrani iz teh korenin in vstopa v drug svet – Bizanc. Tisočletna tradicija balkanskih pesmi je opevala preizkušnje zgodovine, prepojene s krvjo, sledeč nočni mori petih stoletij pod otomanskim jarmom. S tem je bila ta vokalna umetnost edino svobodno izražanje, dostopno ljudem z Balkana, zaznamovana skozi stoletja. Petje izraža poseben odnos do življenja, pri katerem nista najpomembnejša melodija ali glas, temveč izkušnja in občutje, s katerim se posreduje doživetje, ki ga opisuje pesem.

Na začetku monodične, nato nenavadno diafonične, so te pesmi razvijale svojo lastno polifonijo, ki se je v 20. stoletju srečala z zahodno harmonijo. Nekaj let po vzponu t. i. world music in komercializaciji eksotične dediščine Irske, Skandinavije, Afrike, Daljnega vzhoda in vse Latinske Amerike, na čelu s Kubo, se na izbirčnem zahodnem trgu tudi na tleh južne Evrope vse bolj uveljavlja izvajanje starodavne ljudske glasbene tradicije, ki sublimira glasbene vplive celotnega območja.

Tako ta čudoviti spoj ponujamo današnjim ljubiteljem glasbe: v njem se prepletajo elementi pravljičnega arhaizma, bizantinske liturgije, junaških epov, asimetrični, svobodni ritmi, humoresk, virtuoznih improvizacij,  žalostink … Vse skupaj pa je zlito v resnične dragulje.

In kot dodatek k prejšnjim, neslišanim melodijam, ritmičnim in harmoničnim užitkom, še nekaj več: timbre! – zveneče barve, značilne za pevsko tehniko odprtih glasov. 

Oglej si video , 2
Obišči spletno stran

Za ogled dogodka potrebujete Lento ali dnevno vstopnico.

FACEBOOK